Sifilitični izpuščaj

Sifilis je nevarna bolezen, ki se spolno in redko prenaša po domačih poteh. Zahvaljujoč dosežkom sodobne medicine se sifilis že dolgo ne obravnava kot usodna bolezen, vendar je kljub temu skoraj nemogoče zdraviti na kasnejših stopnjah. Sčasoma bolezen vpliva na možgane in živčni sistem, ki ima lahko tudi resne posledice tudi z uspešnim izidom zdravljenja. Zato je v zgodnjih fazah zelo pomembno prepoznati znake te grozne bolezni, kar pomembno prispeva k uspešnemu zdravljenju in zmanjšuje tveganje zapletov. Eden takih znakov je značilen izpuščaj na koži, ki nastane ob pojavu sekundarnega sifilisa. Po pogledu na različne fotografije, kakšen simfitični izpuščaj je videti, lahko sklepamo, da lahko raznolikost sort izpuščaj, značilnih za sifilis, znatno otežuje diagnozo. Kljub temu je pojav izpuščaja, ki je na daljavo podoben sifilitičnemu izpuščaju, razlog za stik z zdravnikom. Pomanjkanje pravočasne diagnoze in neodvisnega zdravljenja s sifiličnim izpuščajim lahko le poslabša položaj in povzroči nesrečne posledice.

Obstaja več vrst izpuščaja, pogosto pa je hkraten pojav različnih vrst izpuščaja. Mimogrede, izgleda sifilični izpuščaj, lahko določite stopnjo bolezni. Za primarni sifilis je značilen pojav šankra na področju okužbe. Shankr predstavlja kopičenje z osrednjo nekrozo, ki štrli nad površino kože. Tudi pri primarnem sifilisu je značilno povečanje bezgavk, do konca obdobja pa je splošna slabost, zvišana telesna temperatura, bolečine v sklepih. Takšni simptomi pred nastopom sekundarnega sifilisa, za katerega je značilen pojav izpuščajev na koži. Na tej stopnji sifilisa je lahko izpuščaj v obliki bledih rožnatih madežev, pustul (pustul) ali izbočin (papules) bakra, rjavega ali cianotičnega odtenka, simetričnih madežev s premerom do 1 cm, pa tudi rdečih, sivih ali cianotične madeže. Zelo pogosto je izpuščaj lokaliziran na rokah in nogah. Na tej stopnji se sifilični izpuščaj v zelo redkih primerih poškoduje ali poškoduje. Papules lahko boli s pritiskom, vendar najpogosteje izpuščaji niso boleči, ne povzročajo neugodja za dolgo časa, kar lahko povzroči nepravočasen klic do zdravnika. Ena od značilnosti sifilitičnega izpuščaja je bakrena barva, lise lahko izginejo, se spremenijo v papule ali tvorijo plake. Podobno lahko izpuščaji lupine, prekrijejo s sivimi ali umazanimi barvami. Izpuščaj kaže, da ima telo veliko patogenov, bledo treponem, vendar pa se protitelesa proizvajajo in število patogenov zmanjša, izpuščaj izgine. Takoj ko se poveča količina treponema, se pojavi izpuščaj, ki sčasoma znova izgine. Pri nadaljnjih relapsih se lahko vrsta izpuščaja spremeni, izpuščajni elementi postanejo večji, lahko na koži oblikujejo kroge ali ovale. Sekundarni sifilis lahko traja do 4 leta, med katerim se izpuščaji pojavijo in izginejo. V tem primeru mora biti zdravljenje sifilitskega izpuščaja v kompleksu splošne terapije. Če na tej stopnji ni zdravljenja, se razvije terciarni sifilis, za katerega so značilni nekateri kožni izpuščaji v obliki tuberkuloze in podkožnih tesnil. Bugra lahko tvori obroče, v središču katerih se začne nekroza in nastane čir. Podkožne tesnila segajo do premera 1,5 cm, površina ima temno rdečo barvo. Sčasoma se v centru zbijanja oblikuje ulkusa.

Zdravljenje sifiličnega izpuščaja

Zdravljenje sifiličnega izpuščaja mora zdravnik predpisati šele po diagnosticiranju in določanju stopnje in narave poteka bolezni. Da bi dobili splošno predstavo o tem, kako izgleda sifilični izpuščaj, si lahko ogledate fotografije, predstavljene v medicinski literaturi. To je potrebno ne le za pravočasno zdravljenje pri odkrivanju simptomov tesnobe, temveč tudi za zaščito pred okužbami, saj lahko tudi posamezni elementi izpuščaja vsebujejo veliko število patogenov. Prej so bili pripravki živega srebra uporabljeni za zdravljenje sifiličnega izpuščaja , ki je imel številne neželene učinke in kljub temu ni zagotovil uspešnega reševanja bolezni in ni preprečil nadaljnjega širjenja okužbe. Sodobna sredstva ne morejo samo znebiti izpuščaja, ampak tudi ozdraviti okuženega organizma, seveda, če pravočasno in pravilno diagnozo.